Razprava o podnebnih spremembah: Šef Salzburg AG poziva k novim pristopom!

Razprava o podnebnih spremembah: Šef Salzburg AG poziva k novim pristopom!

Podnebne spremembe ostajajo vroča tema v razpravah, ne le v politiki, ampak tudi v gospodarstvu. Michael Baminger, šef Salzburg AG, se jasno izraža glede izzivov podnebnih sprememb. V zadnjih izjavah dvome o podnebnih spremembah, ki jih je povzročil človek, opisuje kot del pluralnosti mnenj. Vendar Baminger meni, da so znanstveni dokazi, ki podpirajo to spremembo, jasni in poudarja pomen odprtih razprav o najboljših ukrepih za boj proti tej krizi. "Pogovoriti se morate o tem, kaj lahko storimo," pravi, kar postavlja temelje za pomembne pogovore v energetski industriji.

Bistveno vlogo ima transformacija energije, za katero Baminger meni, da je še vedno potrebna. Pojasnjuje, da je treba v razpravo vključiti vse tri poli energetike - ekološki, ekonomski in tehnični vidik. »V zadnjih letih smo se pogosto osredotočali le na ekologijo, kar je vodilo v neravnovesje,« ugotavlja. Namesto tega gre za odprto razpravo o nasprotujočih si ciljih teh območij. "Vendar to ne pomeni, da bi morali obupati nad energetskim prehodom," je nadaljeval Baminger.

Varstvo podnebja v sožitju s socialno pravičnostjo

Brez nadaljnjega odlašanja je bistvenega pomena povezovanje luči na koncu tunela s pogledom na socialno pravičnost. Varstvo podnebja ima možnosti za uspeh le, če je skladno s socialno pravičnostjo. V Nemčiji približno 69 odstotkov ljudi podpira energetski prehod, a skrbi glede pravičnosti so vseprisotne. Porazdelitev koristi in stroškov znotraj družbe je občutljivo vprašanje. Težave, kot je neravnovesje med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi zaslužki ali med mestnim in podeželskim prebivalstvom, so na mizi Bertelsmannova fundacija poročali.

Študija tudi kaže, da le 20 odstotkov anketiranih dojema izvedbo preobrazbe kot pošteno. Omeniti velja, da je 55 odstotkov ljudi v Nemčiji zaskrbljenih zaradi socialne kohezije. Ali so ti pomisleki sinonim za zavračanje ukrepov za zaščito podnebja, ostaja vprašljivo, kot ustrezno ugotavlja ekonomistka Sara Holzmann.

Razsežnosti podnebne pravičnosti

Pogled na mednarodne razsežnosti vprašanja jasno pokaže, da je treba na podnebno pravičnost gledati ne le lokalno, ampak globalno. Podnebne spremembe močno povečujejo obstoječe družbene neenakosti. Medtem ko bogate države, kot je Nemčija, povzročajo največje emisije toplogrednih plinov na globalnem severu, so najrevnejše države v preteklosti najmanj prispevale h krizi. Zanimiv je tudi podatek, da deset odstotkov najbogatejših prebivalcev Evrope povzroči toliko izpustov kot 50 odstotkov najrevnejših skupaj. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje izvaja.

To vodi do spoznanja, da podnebne spremembe ne predstavljajo samo ekološke krize, ampak tudi krizo socialne pravičnosti. Dostop do virov in tehnologij močno vpliva na sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam. Nepravičen svetovni gospodarski sistem prispeva k zaostrovanju tega problema. Zahteva po »pravičnem prehodu«, pravični porazdelitvi bremena ukrepov za zaščito podnebja, je bolj aktualna kot kdaj koli prej.

Če povzamemo, lahko rečemo, da se javnost vse bolj zaveda kompleksnosti tematike in da je potrebna večja razprava o omenjenih vprašanjih. Nekaj ​​je jasno: Da bi omejili globalno segrevanje na največ 1,5 stopinje, moramo sodelovati za pravičen in ekološki sistem.